1. Izbere si pet pravljic in jih pripoveduje vodu MČ pred spanjem na večdnevnih akcijah, taborjenjih. Pri pripovedovanju upošteva načine pripovedovanja, s katerimi pritegne pozornost poslušalcev (dramatičnost, slikoviti opisi, prispodobe, ritem in tempo …). 
2. Poišče ali napiše pravljico, pripoved, s katero svoj vod pouči o določeni taborniški temi.  
3. Med večdnevno akcijo spiše vsaj pet pripovedi glede na dogajanje in jih predstavili ostalim udeležencem.  
4. Izbere si izkušnjo v svojem življenju in jo oblikuje v pripoved. Predstavi jo ostalim. Lahko doda domišljijske like, spremeni mesto dogajanja, doda supermoči – ustvari zaplet in razplet.  
5. Razišče različne načine dramatizacije in enega predstavi drugim (pripovedovanje ob ilustraciji, lutke, strip, animacija stop motion, igra vlog ipd.). 
6. Na taborjenju skozi zgodbo povezuje večerni program.  

1. Obišče gledališče ali si ogleda lutkovno predstavo: član_ica bo opazoval_a predstavo z namenom razumevanja uporabe pripovedovalskih tehnik, kot so mimika obraza, ton in melodija glasu, premori ter vzdušje v predstavi. Ugotovitve predstavi vodniku_ci, sočlanom.   
2. Član_ica ustvari svojo lastno pripoved ali pravljico. Pri tem upošteva zgradbo pripovedi. 
3. V manjši skupini dramatizira ali prikaže pravljico pred drugimi. Pri tem upošteva pripovedovalske tehnike, kot so mimika obraza, geste in glasovno izražanje. 
4. Razišče aktivnosti, igre znotraj improvizacijskega gledališča (npr. Impro lige), izbrano izvede za sočlane na večernem programu.

1. Grah, M. Moč pripovedovanja zgodb

V iskalnik vpiši: pripovedovanje, zgodbe, komponente, videospot, pravljice, gledališče, drama.

1. Pripovedovalni listi: Posameznik_ca izvleče listek in pripoveduje o tem, kar prebere. Nato ponovno izbere listek in mora nadaljevati zgodbo. Na listkih so napisani predmeti, osebe ali občutki. 
2. Kdo/kje/kaj: Vsak_a posameznik_ca na list napiše vprašanja (kdo nastopa, kje se dogaja, kaj se dogaja, kateri predmet uporablja it.). Vsak_a pri sebi nato napiše odgovor na vprašanje kdo, nato si zamenjajo liste in vsak_a odgovori na naslednje vprašanje (toliko krogov kolikor je vprašanj). Na koncu posameznik_ca poskuša iz teh informacij ustvariti zgodbo. 
3. Pantomima: Posameznik_ca izvleče listek, na katerem je opisan nek dogodek- Prikaže ga samo z gibom ali zvokom, medtem ko ostali ugotavljajo, kateri dogodek poskuša prikazati. 
4. Interaktivna pripovedovalna igra: Pripravijo scenarij za interaktivno pripovedovalno igro, v kateri posamezniki aktivno sodelujejo v dogajanju v zgodbi. Med pripovedovanjem prevzemajo vloge likov, rešujejo naloge ali se odločajo o poteku zgodbe. 
5. Gibalna pripoved: Nekdo pripoveduje zgodbo, medtem ko morajo ostali posamezniki potek dogajanja pokazati samo z gibanjem. Lahko se odločijo, ali gre za komedijo, žalostinko ali katero drugo zvrst. 
6. Pisanje zgodb tekom srečanj: Organizirajo srečanja, na katerih otroci lahko pišejo zgodbe glede na dano temo ali navdih. Nato lahko med srečanjem delijo svoje zgodbe in prejmejo povratne informacije. 
7. Delavnica na temo govornih nastopov: Povabijo strokovnjaka, da izvede delavnico na temo govornih nastopov, kjer otroci lahko pridobijo koristne nasvete in spoznajo tehnike za izboljšanje svojih pripovedovalskih veščin.