1. Našteje gorske skupine v Sloveniji (pozna imena in jih poišče na zemljevidu) in vsaj dva vrhova iz vsake skupine. 
2. Našteje nekaj živali in rastlin, ki so značilne za gorski svet, ve, ali so ogrožene in zakaj. 
3. Opiše bonton v gorah (v gorah se ne kriči, se pozdravlja, kdo pozdravi prvi, ravnanje z odpadki …). 
4. Našteje in opiše nevarnosti v gorah (nevihta, sneg, krušljiv teren, plazovi) in se jim zna izogniti. 
5. Našteje in opiše opremo za v gore (obleka, pijača, hrana, prva pomoč, pozimi sončna očala itn.). 
6. Prikaže osnove prve pomoči v gorah in zna poklicati pomoč (Gorska reševalna služba, standardni klici na pomoč). 
7. Na planinski karti poišče vrisane planinske poti. 
8. Na internetu poišče informacije o planinskih kočah in podatke o vremenu v gorah. 
9. Prehodi (ne sam_a!) markirano pot. 
10. Pravilno pripravi nahrbtnik (vsebina, način zlaganja) za enodnevni izlet v gore. 
11. Pozna kategorije planinskih poti in ve, kako so na karti označene (za pomoč glej Wikipedijo: sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_pot). 
12. Osvoji vsaj dva vrha na višini med 1000 in 2000 metri nad morjem (peš, ob spremstvu planinske_ga vodnice_ka/polnoletne osebe, izkušene v obiskovanju gora). 
13. Osvoji vsaj en vrh nad 2000 metri nad morjem (peš, ob spremstvu planinske_ga vodnice_ka/polnoletne osebe, izkušene v obiskovanju gora). 

1. Prehodi (prepleza) eno enostavno zavarovano planinsko pot (skupaj s planinskim_o vodnikom_co ali alpinistom_ko). 
2. Sam_a organizira izlet v gore, vendar ga ne vodi sam_a. 
3. Prehodi del ene izmed slovenskih planinskih transverzal. 
4. Zna zapeti vsaj eno slovensko planinsko pesem. 
5. Prebere knjigo ali zgodbo o gorski odpravi. 

1. Bele, J. Proti vrhovom: Priročnik za gibanje v gorah. 2. popravljena izdaja. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2005.
2. Stritar, A. 111 izletov po slovenskih gorah. 9. dopoldnjena izdaja. Ljubljana: Sidarta, 2013.

V iskalnik vpiši: gorstva, gore, planinstvo, varnost v gorah, vreme v gorah, vremenska napoved za ____.

1. Veščino se lahko usvoji v obdobju enega leta.
2. Dobro je, če dela veščino cel vod, da postanejo obiski gora vodovi izleti. Pozimi se visokogorja izogibajo!
3. Vodnik_ca mora poskrbeti za varnost. V gore se vedno odpravijo le s polnoletnim_o spremljevalcem_ko.
4. Član_ica naj si med RR ali grčami v rodu najde mentorja_ico (ta mu_ji opravljeno veščino lahko prizna skupaj z vodnikom_co).
5. Vodnik_ca naj med svojimi člani, ki organizirajo izlete, spodbuja razmislek o trajnostnih rešitvah dostopa do gora (javni prevoz, kolo …).
6. Teme vodovih srečanj: (1) varnost in prva pomoč, (2) načrtovanje planinskega izleta (zemljevid, časovnica, javni prevoz, logistika, oprema…).