1. V taborniškem priročniku Orientacija prebere poglavja o skici poti, poročilu o prehojeni poti in profilu terena.
2. Na že natisnjen zemljevid ali že narisano skico poti, ki je v naravi krajša od 2 km, med hojo doriše manjkajoče objekte. 
3. Nariše pripravo za skico poti – preriše in poveča (nariše v n-krat večjem merilu) del zemljevida okoli načrtovane poti in doriše vse elemente okvirja (merilo, podatke o dveh azimutih in razdaljah, del koordinatne mreže …). 
4. Nariše skico poti med tremi kontrolnimi točkami, med katerimi skupna zračna razdalja znaša od 700 do 1500 metrov. 
5. S pomočjo ene osebe nariše profil terena med točkama, ki sta med seboj oddaljeni od 3 do 4 km. 

1. Napiše opis kontrolne točke. 
2. Napiše poročilo o prehojeni poti, dolgi od 1,5 do 2 km. 
3. Vriše kontrolno točko ob vrisani poti in določi njene koordinate. 
4. S pomočjo korakov oceni dolžino prehojene poti, dolge med 300 in 500 metri.

1. Cankar, M., idr. Orientacija: priročnik za orientiranje v naravi in orientacijska tekmovanja. Ljubljana: Društvo tabornikov Rod močvirski tulipani; Zveza tabornikov Slovenije, 2006. 

V iskalnik vpiši: zemljevid, skica poti, opis poti, reambulacija, azimut, DTK 25, tloris, busola, skicirati. 

Vodnik_ca naj vsakemu, ki izrazi željo po opravljanju te veščine, priskrbi mentorja_ico, nekoga, ki se spozna na topografijo (npr. specialist_ka ali pripravnik_ca tečaja orientacije in topografije). Mentor_ica naj spremlja napredek innudi pomoč:

1. Kandidatu_ki za veščino pripravi zemljevid/skice, omenjene pri dejavnostihza usvojitev veščine.
2. Skupaj se lahko podata na krajše izlete za risanje skice in reambulacijo.
3. Poišče naj tudi primeren teren za risanje skice/vaje risanja.
4. Izdelke, ki jih kandidat_ka pripravi, naj pregleda, pokomentira in poda nasvete.