1. Prepozna in poimenuje vsaj 15 topografskih znakov.  
2. Na DTK 25 poišče 10 različnih topografskih znakov in jih poimenuje. 
3. Razloži pomen barv na DTK 25. 
4. Pove, kakšno je merilo DTK 25 in kaj en centimeter na karti predstavlja v naravi. 
5. Zna razložiti, zakaj stanje na karti ni enako stanju v naravi (reambulacija; zakaj nekatere ceste in hiše manjkajo na karti). 
6. Zna našteti tri razlike med DTK 25 in ostalimi kartami (karta igrišča, karta za orientacijski tek ipd.). 
7. Udeleži se orientacijske aktivnosti, ki poteka na karti DTK 25 (dnevna orientacija) in na karto nariše pot, ki jo je prehodil_a. 
8. Na karti z vrisano progo nariše izbiro poti med kontrolnimi točkami in argumentira svojo izbiro (namig: spust, dvig terena, napadni, lovilni objekt). 

1. Izdela kviz oz. spomin z vsaj 10 topografskimi znaki.  
2. S pomočjo mobilne aplikacije s kartami poišče želen naslov in pot do njega ter pot prehodi. 
3. Udeleži se orientacijske aktivnosti ali tekmovanja na način točkovanja (t. i. score orientacija) na kartah večjega merila. 
4. S pomočjo aplikacije geocaching najde en zaklad in ga fotografira. 
5. Uspešno prehodi minsko polje (azimuti, razdalja). 

1. Cankar, M., idr. Orientacija: priročnik za orientiranje v naravi in orientacijska tekmovanja. Ljubljana: Društvo tabornikov Rod močvirski tulipani; Zveza tabornikov Slovenije, 2006. 

V iskalnik vpiši: DTK 25, geocaching.

1. Nasvet vodniku_ci: Za vrisovanje izbire poti med kontrolnimi točkami je najbolje, da uporabiš stare karte s traso za kategorijo GG s taborniških orientacijskih tekmovanj. Osredotoči se na izbiro napadnega objekta (dobro viden objekt v bližini kontrolne točke, ki ga boš iskal_a v naravi), lovilnega objekta (objekt, ki te bo v naravi opozoril, da si zgrešil_a kontrolno točko) in na višinsko razliko
   (spust in dvig terena), ki jo boš naredil_a na etapi. Če sam_a vrisuješ kontrolne točke, pazi, da le-te niso predaleč, da se kontrolna točka nahaja na markantnem objektu oz. da se iz vsake etape član_ica lahko nekaj nauči.
2. Vodnik_ca pokaže karte v različnih merilih in mladi jih razporedijo od večjega do manjšega.  
3. Vodnik_ca pelje vod na kratko orientacijo po kraju in okolici. Člani med potjo poizkušajo ugotoviti razlike med stanjem na krati in v naravi (spremembe izpostavijo in jih lahko tudi dorišejo na karto). Še posebej učinkovita je ta vaja v novejšem delu mesta, kjer je lahko prisotnih več sprememb.
4. Vodnik_ca na določenem območju (travniku) zabije poljubno število palic/oznak, mladi pa morajo s pomočjo merjenja azimutov ugotoviti, katera se ujema s položajem, označenim na karti. Lahko gredo tudi v gozd in merijo poljubne azimute posameznih dreves, vodnik_ca za njimi preverja, če so izmerili prav. Azimute lahko merijo z različnimi kompasi in busolami ter primerjajo, kako oprema vpliva na natančnost in hitrost. 
5. Vodnik_ca imenuje topografski znak, ki ga člani poiščejo vsak na svoji na karti. Ko ga pokažejo, nadaljujejo z novim. Za bolj “eksotične” znake vodnik_ca lahko poda namig, v katerem kvadrantu se znak nahaja.